Moje srečanje s psihoterapijo se je začelo pri starosti 30 let, ko sem postajala vedno bolj nezadovoljna, z občutkom, da stojim na mestu, z razočaranjem nad svojo izbiro poklica in zmedo v takratnem partnerskem odnosu. Prijateljica mi je priporočila svojo psihoterapevtko.
Terapevtski proces me je tako prevzel, da sem leta 2007 vpisala študij Propedevtike v okviru Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja in nadaljevala specialistični študij integrativne gestalt psihoterapije na Inštitutu Fritz Pearls, pod vodstvom večkratnega doktoranta Hilariona Petzolda.
Od takrat se je ogromno spremenilo. Živim zadovoljno življenje in imam izpolnjujoče odnose. Sem mama in v tej vlogi neizmerno uživam, kljub temu, da je starševstvo polno izzivov. Ob tem mi odzvanja misel terapevta, ki pravi, da je pomembno biti dovolj dober starš. Kar v resnici velja za vse odnose, pa naj bo partnerski, prijateljski, odnos med terapevtom in klientom. Biti dovolj dober je dovolj.
Z družino smo izkusili življenje v mestu, pa se kasneje preselili na podeželje, kjer se na mali ekološki kmetiji trudimo ohranjati podeželjsko krajino. Ker sama zagovarjam, kako zelo zdravilen je stik z naravo, tako tudi živim. S pomočjo narave ohranjam tudi stik s seboj.
Svojo poklicno pot sem spremenila, vode ekonomije pustila za seboj in danes delujem v zasebni praksi v Ljubljani. Izvajam individualno psihoterapijo, terapijo za otroke in mladostnike, partnersko psihoterapijo, družinsko psihoterapijo in skupinsko psihoterapijo.
V terapiji pa pomagam klientom do kontakta s seboj tudi s kreativnimi mediji. Rišemo, uporabljamo svoje telo, gibanje, glas, glasbo, lutke, delo s sanjami, psihodramo, peskovnik. Ogromno je načinov in tehnik, ki nam pomagajo predelovati in ozdravljati stare rane, travmatične izkušnje, se osvobajati vzorcev, ki nas omejujejo, se osvobajati psihosomatike in se razvijati v integrirano osebo.
Skupinske terapije pogosto izvajam zunaj, v naravi, vikend intenzivi pa so običajno na lokacijah izven Ljubljane, kjer najdemo mir in udobje, ki nam poleg terapevtskega dela omogoča poskrbeti čim bolje zase. Delo s skupinami je moja strast, premiki in spremembe so v skupinah lahko hitrejši in intenzivnejši, odnosi znotraj skupine pa zdravilni, pogosto pa se spletejo tudi krasna prijateljsva.
Ob svojem delu se ves čas dodatno izobražujem in izpopolnjujem svoje znanje, saj hitre spremembe načina življenja, družbenega okolja in visokih standardov ustvarjajo vedno nove in nove psihološke težave, motnje, čustvovanja, vedenja, ki odstopajo od sprejemljivih in s katerimi je težko živeti. Zato je potrebno slediti spremembam in se ves čas izobraževati. Sama trenutno zaključujem izobraževalni program psihoterapija za otroke in mladostnike.
Sem članica Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo. Svoje delo opravljam pod redno supervizijo.